V znanosti ni bližnjic, intervju z mag. Matjažem Tušem

mag. Matjaž Tuš, predsednik Slovenskega farmacevtskega društva

Napori globalne znanstvene skupnosti so v zadnjih mesecih uprti predvsem v iskanje učinkovitega cepiva in zdravila proti koronavirusni bolezni covid-19, ki kosi po vsem svetu. Čeprav je bitka s časom neizprosna, se v izvajanju raziskav ne sme zaobiti veljavnih kakovostnih in etičnih standardov, saj bližnjic v znanosti ni, je v pogovoru med drugim posvaril mag. Matjaž Tuš, predsednik Slovenskega farmacevtskega društva.

Priče smo najintenzivnejši znanstveni tekmi sodobnega časa. Pod pokroviteljstvom programa Horizon Evropskega parlamenta poteka 18 raziskav, ameriška in številne druge vlade pa so z več stomilijonskimi finančnimi injekcijami podprle domačo farmacevtsko industrijo, da bi v njihovih laboratorijih vzniknila rešitev v boju proti novemu koronavirusu.

Predsednik Slovenskega farmacevtskega društva mag. Matjaž Tuš je opozoril, da je za razvoj varnega in učinkovitega cepiva in zdravila nujno spoštovanje enakih kakovostnih in etičnih standardov, kot je pri izvajanju tovrstnih raziskav veljalo pred pandemijo.

Glede na to, da je v iskanje rešitve vključenih toliko ljudi in deležnikov, pričakujem rešitev v doglednem času. Je pa to povsem nepredvidljivo, saj morajo biti izpolnjeni zelo strogi pogoji in kriteriji, mimo katerih ne moremo. Zato tudi ne smemo vršiti pritiska na vse te deležnike, da bi morda iskali bližnjice tam, kjer jih ne bi smeli.

Zavedanje o pomenu znanosti ni dovolj

Zavedanje o pomenu znanstvenoraziskovalnega dela je v času, ko se ves svet nadeja čimprejšnjega razvoja učinkovin, s katerimi bi bilo mogoče obvladati covid-19, nedvomno vedno večje. Vendar to po mnenju predsednika Slovenskega farmacevtskega društva ni dovolj: "Zagotovo bo epidemija covid-19 vplivala na to, da bo zavedanje pomena raziskav bistveno večje, kot je veljalo pred tem. Ni pa nujno, da bo samo to zavedanje dovolj za pomembnejši premik pri ustvarjanju boljših pogojev, še boljših razmer za to, da bi imeli raziskovalci lažjo pot do svojih odkritij. Želel bi si, da ob tem ne bi pozabili tudi na temeljne (bazične) raziskave. Zelo zlahka se zavemo pomena aplikativnih raziskav, ki se v nadaljevanju materializirajo bodisi v nek izdelek bodisi storitev, hitro pa lahko pozabimo na bazične raziskave, ki postavljajo temelj za aplikativne. Kadar se pogovarjamo o podpori in zavedanju, je treba uravnotežiti in dati podporo tako enim kot drugim."

Štejeta podpora in sodelovanje

Raziskovalci v medicini in farmaciji iz srednje in vzhodne Evrope se lahko s svojimi raziskovalnimi deli na devetih terapevtskih področjih do 28. septembra 2020 že sedmo leto zapored pomerijo na mednarodnem natečaju za izstopajoče raziskovalne dosežke International Medis Awards. Ne le spodbuda, temveč tudi nagrada in promocija raziskovalnim prizadevanjem je lani na natečaj privabila kar 207 raziskovalnih del iz regije.

"V Slovenskem farmacevtskem društvu zelo cenimo napore, kot je projekt podjetja Medis International Medis Awards, saj je to prispevek k povezovanju in promociji znanosti in dobrega v naši stroki in širšem okolju. Glede na to, da se v našem društvu že 70 let trudimo, sodelujemo in povezujemo kolege ne samo znotraj Slovenije, ampak tudi širše v regiji in po svetu, ocenjujem, da je to izjemnega pomena. Če potrkaš na vrata in je na drugi strani nekdo, s katerim si že sodeloval in se je izkazal za verodostojnega, da je zaupanja vreden in dober partner, potem se ta vrata verjetno odprejo hitreje kot sicer. Sodelovanje in odnosi med raziskovalci tudi na osebni ravni, ki se sčasoma razvijejo, so izjemno pomembni, zato da sodelovanje v formalizirani obliki lažje in hitreje steče."

Mag. Tuš meni, da letos razmere v luči pandemije niso bile posebej naklonjene znanstvenoraziskovalnemu delu kliničnih strokovnjakov v farmaciji in medicini, vendar ostaja optimističen: "Mnogi prihajajo iz okolja, kjer so vsak dan vpeti v delo s pacienti, bodisi v lekarnah na primarni ravni, v bolnišničnih lekarnah bodisi v ordinacijah v kliničnem okolju. Glede na to, da so bili zdravstveni delavci zaradi zahtevnih pogojev letos še posebej obremenjeni, se bojim, da je bilo časa in volje za raziskovalno delo malo manj. Verjamem pa, da bosta po izboljšanju razmer še večja raziskovalni duh in želja prispevati in razvijati znanost, da se dosežki prenesejo tudi v stroke in na ta način pomagajo pacientom."

Poslušajte celoten intervju v podcastu

Sorodne novice