Po kakovosti izstopajo zlasti raziskave z mednarodnim sodelovanjem

Prof. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., spec. oftalmologije, vodja Oddelka za glavkom na Očesni kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je prepričana, da je natečaj International Medis Awards (IMA) pomemben, saj na ta način dobimo zelo dober pregled nad raziskovalnim delom in objavami v našem prostoru. IMA je tudi priznanje za raziskovalno delo, predvsem tisto, usmerjeno v klinični prostor, ter spodbuda za vztrajanje pri raziskovalnem delu in objavah izsledkov v prihodnosti.

Kot članica mednarodne žirije IMA za področje oftalmologije je prepričana je, da so objavljani članki vsakoletnih zmagovalcev kakovostni in se je med deli večkrat težko odločiti, komu podeliti priznanje, a so kriteriji za točkovanje jasni. Z raziskovalnim delom v našem prostoru smo lahko zadovoljni, še posebej po kakovosti izstopajo raziskave z mednarodnim sodelovanjem.

Z raziskovalnim delom se ukvarja tudi sama in ta del ji je v veselje in izziv, saj na ta način lahko zdravnik pride do dna nerešenih vprašanj, izsledki raziskav pa lahko prispevajo k boljši obravnavi bolnikov. Profesorica Cvenkel ocenjuje, da so pogoji za raziskovalno delo za slovenske zdravnike pri siceršnjem kliničnem delu slabi.

Tudi univerzitetno usmerjene klinične inštitucije ne podpirajo dovolj raziskovalnega dela, potrebna bi bila boljša podpora informacijske tehnologije s programi, specifičnimi za posamezna klinična področja, s katerimi bi lahko pridobili ustrezne klinične podatke in jih analizirali. Seveda je treba tudi časovno in finančno podpreti klinično usmerjeno raziskovalno delo, pri načrtovanju in izvedbi raziskave ter pri objavi del, saj so objave v večini strokovnih revij plačljive.

Kot oftalmologinja ocenjuje, da se je na tem področju v zadnjih 10–15 letih zgodil hiter razvoj, predvsem zaradi uvedbe novih slikovnih tehnologij. Posledično lahko danes odkrijejo, zdravijo in spremljajo nekatere očesne bolezni, za katere je desetletja veljalo, da zdravljenja ni, predvsem to velja za mrežnico in žilnico. Priča smo tudi velikemu napredku na področju genomike, kjer proučujejo gene in njihove funkcije, kar bo pomagalo pri zgodnji diagnostiki in zdravljenju denimo diabetične retinopatije ali retinopatije pigmentoze.

Svoje delo na kliniki ima zelo rada in ji je v veselje. Vesela bi bila boljše organizacije dela, saj imajo zaradi vse več administrativnega dela zdravniki in medicinske sestre vse manj časa za komunikacijo z bolnikom, ki je temelj dobrega razumevanja, zdravljenja bolezni in medsebojnega zaupanja. Klinično in raziskovalno delo ji vzameta veliko časa, ko je prosta, pa svoj čas najraje nameni potovanjem, ki jih je trenutno treba preložiti, umirjajo in sproščajo jo tudi glasba, branje in šport.

Sorodne novice